Pogrešam držanje za roke, pričakovanje sms-a, metuljčke v trebuhu, zaljubljene poglede. Napetost v zraku, ko oba vesta, da sta si všeč in se bo nekaj zgodilo. Neučakanost, da se zopet vidita in rahla slabost, ki se pojavi, ko ga po dolgem času zopet zagledaš in zadržuješ prevelik nasmeh. In razbijanje srca. Razbijanje srca kadarkoli pomisliš nanj in kadarkoli dobiš sporočilo in upaš, da je njegovo. Pogrešam elektriko v zraku, pogled ter počasno približevanje pred prvim poljubom in sam prvi poljub. Prvi poljub, ko se prvič dokaže obojestranska naklonjenos in mine prvotna negotovost, če je to vse res, ali zgolj v tvoji glavi. Ko končno pride do prvega stika ustnic in čutiš kako se med tem nasmehne in se nasmehneš tudi ti.
Pogrešam občutek, ko ti je nekdo všeč in veš, da si tudi ti všeč njemu. Objem in poljub ob vsakem snidenju, občutek njegovih rok, ko te močno objame in njegov vonj, ko zakoplješ glavo v njegov vrat. Ko vsak dotik sproži elektriko, ki se širi po tvoji koži in rahli dotiki, ki si jih izmenjujeta in toliko pomenijo. Ko lahko zakoplješ prste v njegove lase in se prižameš k njemu. Njegova bližina in občutek, da si ljubljen.
Pogrešam biti zaljubljena.
Ni komentarjev:
Objavite komentar